Zaščitni znak integrirani

Kmetijske pridelke in živila iz integrirane pridelave v Sloveniji označujemo z enotno označbo »integrirani«. To pomeni, da je bil pridelek pridelan v skladu s Pravilniki in Tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo in je zanj organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat ter redno izvaja kontrolo. Zaščitni znak lahko uporabljajo samo pridelovalci, ki so pridobili certifikat za integrirano pridelavo in redno izpolnjujejo pogoje ter predpise, ki jih določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Kmetijske pridelke in živila iz integrirane pridelave v Sloveniji označujemo z enotno označbo »integrirani«. To pomeni, da je bil pridelek pridelan v skladu s Pravilniki in Tehnološkimi navodili za integrirano pridelavo in je zanj organizacija za kontrolo in certificiranje izdala certifikat ter redno izvaja kontrolo. Zaščitni znak lahko uporabljajo samo pridelovalci, ki so pridobili certifikat za integrirano pridelavo in redno izpolnjujejo pogoje ter predpise, ki jih določa Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP).

Vsi integrirano pridelani pridelki so označeni s tem znakom.

Kako se pridobi certifikat

Postopek certificiranja se začne s prijavo stranke, ki se jo pri prijavi seznani s postopkom certificiranja.
Postopek pridobitve certifikata vključuje tudi:
· izvedbo terenske kontrole,
· oceno skladnosti ugotovljenega stanja s predpisi, odločitev o certifikatu,
· sklenitev pogodbe,
· izvedbo kontrole na kmetijskem gospodarstvu,
· pogovor s kontrolorjem,
· dogovor o nadaljnjih ukrepih,
· pridobitev certifikata.
Tehnologijo pridelave, nadzor in označevanje uravnava vrsta pravilnikov o integrirani pridelavi in Tehnološka navodila za integrirano pridelavo, ki jih vsako leto izda Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano. MKGP imenuje tudi organizacije za kontrolo in certificiranje, ki skrbijo za stalno kontrolo pridelave ter v skladu s predpisi izdajajo certifikate. Nadzor nad delovanjem organizacij za kontrolo in certificiranje izvaja Inšpektorat Republike Slovenije za kmetijstvo, gozdarstvo in hrano. 

Ekološka proizvodnja

Ekološka proizvodnja je eden od najbolj sonaravnih načinov kmetovanja. Pri gnojenju se uporabljajo gnojila iz ekoloških farm, v kolikor so pa gnojila kupljena so lahko izključno samo registrirana ekološka gnojila . Za ohranjanje bogastva in rodovitnosti tal se uporablja zelene podore in reden kolobar z žiti. Za varstvo rastlin se uporabljajo naravni pripravki iz rastlinskih izvlečkov. Na pokritih površinah se poslužujemo biotičnega varstva rastlin. V rastlinjake vnašamo naravne škodljivce, kateri se prehranjujejo s škodljivimi organizmi. Nekatere škodljivce pobiramo tudi ročno. Zelo pogosto se uporabljajo različne mreže in zastirke za pokrivanje rastlin pred škodljivci. Plevele odstranjujemo izključno mehansko to je z raznimi okopalniki in ročno. Pri pridelavi ekološko zelenjave je veliko več dela . Takšna zelenjava je zato bolj zdrava in višje cenovnega razreda.

Global G.A.P.

Za potrošnike in trgovce je certifikat GlobalG.A.P. dokazilo, da proizvod dosega sprejemljivo varnost za potrošnika. GlobalG.A.P. je globalno razširjen privatni standard za certificiranje postopkov pridelave kmetijskih pridelkov, ki so ga razvili večji trgovski centri zaradi vse večjih zahtev po oskrbi potrošnikov s kakovostno in zdravju prijazno hrano. Shema certificiranja po standardu GlobalG.A.P. je namenjena pridelovalcem, ki so vključeni v postopek certificiranja procesov integrirane pridelave, pridelovalcem in predelovalcem ekoloških pridelkov in živil ter pridelovalcem, ki pridelujejo na konvencionalen način. V preteklosti je bil ta standard poznan kot EUREPGAP, v letu 2009 pa se je preimenoval v GlobalG.A.P.
Standard služi pridelovalcem kot praktični priročnik za dobro kmetijsko prakso (G.A.P.- Good Agricultural Practice) po vsem svetu in varovanje postopkov pridelave pred različnimi tveganji. Proizvodnja pridelkov in certificiranje skladno s standardom GlobalG.A.P. vam bo tako zagotovila pridelovanje zdravstveno neoporečnih pridelkov in s tem vstop na prodajna mesta trgovskih verig.
Osnovni cilji pridelave v okviru standarda GlobalG.A.P. so:

· zagotavljanje varnosti hrane,
· ohranjanje zaupanja potrošnikov,
· zagotavljanje kakovostnega pridelka,
· varovanje postopkov pridelave pred različnimi tveganji,
· zmanjšanje neugodnih vplivov kmetijstva na okolje,
· čim manjša poraba in vnos fitofarmacevtskih sredstev,
· zagotavljanje odgovornega odnosa do živali,
· zagotavljanje skrbi za zaposlene v procesu kmetijske pridelave.